izgorevanje fosilnih goriv

Med zgorevanjem se ogljik v fosilnih gorivih pretvori v ogljikov dioksid in sprosti v ozračje, kar poveča koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju. Kot toplogredni plin ima ogljikov dioksid funkcijo absorpcije toplote in toplotne izolacije. Posledica njegovega povečevanja v atmosferi je nevidna steklena prevleka, ki preprečuje, da bi toplota, ki jo sonce seva iz zemlje, sevala v vesolje. Posledično se površina zemlje segreje, kar poslabša učinek tople grede. Čeprav se je industrijska revolucija močno izboljšala zaradi uporabe fosilnih goriv, ​​je industrijska revolucija povzročila vrsto resnih težav, kot je globalno segrevanje, ki je postopoma pritegnilo pozornost držav po vsem svetu.
Fosilna goriva imenujemo tudi fosilna goriva ali fosilna goriva. Nanaša se na razred gorljivih mineralov, ki jih tvorijo ostanki živali in rastlin v različnih geoloških starostih v zakopanih plasteh po dolgotrajnih spremembah geoloških pogojev, pa tudi zaradi učinkov temperature, pritiska in mikroorganizmov. Vsa fosilna goriva so sestavljena iz ogljikovodikov, zato pri zgorevanju sproščajo ogljikov dioksid. Glavni vir antropogenih emisij CO2 je kurjenje fosilnih goriv za proizvodnjo energije in transport. Zaradi obsežnega izkoriščanja in izkoriščanja fosilnih goriv je zaskrbljujoč tudi vpliv na okolje.
Fosilna goriva lahko razdelimo na plinasta goriva (kot je zemeljski plin), tekoča goriva (kot je nafta) in trdna goriva (kot so premog, naftni skrilavec, naftni pesek itd.). Med njimi so najbolj razširjeni premog, nafta in zemeljski plin, ki so tudi glavni viri ogljikovega dioksida. Premog je zmes, element organske snovi je predvsem ogljik, sledijo pa mu vodik, kisik, dušik in žveplo. Zaradi visoke vsebnosti ogljika se pri izgorevanju premoga sprošča velika količina ogljikovega dioksida. Na primer, glede na izračune ustreznih enot količina ogljikovega dioksida, ki ga izpusti premog v moji državi, predstavlja več kot 80 odstotkov količine ogljikovega dioksida, ki ga izpustijo fosilna goriva, in več kot polovico skupnih emisij toplogrednih plinov Kitajske, kar v celoti dokazuje pomembno mesto zgorevanja premoga v emisijah toplogrednih plinov in ogljikovega dioksida.
Nafta, imenovana tudi surova nafta, je ogljikovodik, ki nastane iz mikrobnih ostankov, nabranih v vodi pod visokim pritiskom. Nafta je vnetljiva viskozna tekočina, ki pogosto obstaja skupaj z zemeljskim plinom in je zelo kompleksna zmes. Nafto je mogoče rafinirati za pridobivanje bencina, kerozina, dizelskega goriva in težkega olja. Narava njegovega olja se od kraja do kraja razlikuje, gostota, viskoznost in zmrzišče pa se zelo razlikujejo. Nekatere zmrziščne točke so na primer visoke do 30 stopinje, nekatere pa celo do -66 stopinje. Glavni element v nafti je ogljik, ki predstavlja 83 do 87 odstotkov, kar povzroča obsežne emisije ogljikovega dioksida. Poleg tega nafta vsebuje tudi 11 do 14 odstotkov vodika in majhno količino žvepla ({{10}}.06 do 8 odstotkov), dušika (0,02 do 1,7 odstotka), kisika (0,08 odstotkov do 1,8 odstotka ) in kovinski elementi v sledovih (nikelj, vanadij, železo, baker) itd.
Številna podjetja za črpanje nafte uporabljajo tehniko, ki v rezervoarje vbrizgava ogljikov dioksid, da poveča pridobivanje nafte. Ta tehnologija je namenjena shranjevanju zbranega ogljikovega dioksida v zapuščenih naftnih poljih in poljih zemeljskega plina, globoko podzemni slani vodi in premogovnih slojih s črpanjem po stiskanju. Ko se ogljikov dioksid pomeša s surovo nafto, postane surova nafta manj viskozna in lahko lažje teče na tla. Na ta način se ne zmanjša samo izpust ogljikovega dioksida, ampak se poveča tudi proizvodnja nafte.
Zemeljski plin se v širšem smislu nanaša na splošni izraz za naravno oblikovan plin, zakopan v formacijah. Toda zemeljski plin, o katerem se običajno govori, se nanaša samo na vnetljiv plin (plinasto fosilno gorivo), shranjen v globokem delu formacije, in plin, ki obstaja skupaj z nafto (pogosto imenovan plin, povezan z naftnim poljem). Glavna sestavina zemeljskega plina je metan. Poleg tega glede na različne geološke razmere. Nekatera plinska polja vsebujejo tudi helij. V primerjavi s premogom in nafto je zemeljski plin čist in okolju prijazen visokokakovosten vir energije. Pri zgorevanju zemeljskega plina proizvede 60 odstotkov manj ogljikovega dioksida.
Uporaba zemeljskega plina kot goriva lahko zmanjša porabo premoga in nafte ter tako močno izboljša onesnaževanje okolja. Poleg tega, ker zemeljski plin skoraj ne vsebuje žvepla, prahu in drugih škodljivih snovi, lahko zmanjša izpust žveplovega dioksida in prahu za skoraj 100 odstotkov ter zmanjša izpust dušikovih oksidov za 50 odstotkov, kar pripomore k zmanjšanju nastajanja kisli dež in ublaži učinek globalnega segrevanja. Zemeljski plin je tudi eden varnejših plinov. Ne vsebuje ogljikovega monoksida in je lažji od zraka. Ko izteče, se takoj razširi navzgor in ni ga lahko nabrati v eksploziven plin, kar je razmeroma varno.
Septembra 2022 so britanski znanstveniki na letnem srečanju Evropskega združenja za medicinsko onkologijo predložili prispevek, v katerem navajajo, da so ugotovili mehanizem, po katerem onesnažen zrak sproži raka na pljučih pri nekadilcih, in da drobni delci, ki nastanejo pri izgorevanju fosilnih goriv, ​​predstavljajo zdravje tveganja.